Novice

sezona 2009 | 2008 | 2007 | 2006

---

Slovenia Match Race Cup

16.7.2009

Letos smo po zaslugi Jureta Orla uspeli nastopiti še na enem Grade 2 Match Race-u. Tokrat nismo ponovili napake iz ACI Cupa in smo odšli na trening dan prej. 2 uri pol smo do dobra izkoristili za uigravanje manevrov. Žal nam je zmanjkalo nekaj časa za pripravo štartov, kar se je poznalo na prihodih na štartno linijo, saj so barke The One noro hitre pri pospeševanju in smo pri kar nekaj štartih imeli težave s timingom.

Prvi dvoboj z Novo Zealandci smo začeli z običajnim dial-up-om, ki so ga Kiwiji kot rumeni gladko dobili zaradi izredno kratke linije. Ko smo odvili na desno smo bili prepočasni in so nam ostali za krmo in nas potisnili mimo boje. Štartali smo za njimi in razen v drugi orci nismo bili nikoli hitrejši od njih. Dobra šola, ni kaj.

Že v naslednjem dvoboju smo pokazali drugačen obraz. Proti Rusu Arbuzovu (16. ranking) smo vodili in zapravili prednost z jadranjem krepko preko layline-a in to kar za cca. 6 dolžin. Rus je obrnil 3-4 dolžine pred nami. Lovili smo ga do konca in prišli eden za drugim v cilj, vendar točka je bila izgubljena.

Drugi dan smo začeli s Portugalci. Po prejetem penalu na štartu smo bili v podrejenem položaju. Prvo bojo smo obrnili tik za nasprotniki. V krmo smo jih uspeli potisniti preko layline-a na desni strani regatnega polja. Oboji smo v precej močnem maestralu jadrali skoraj bok na bojo z velikimi težavami. Obrnili smo skupaj, oni kot notranji. Nato smo jih hoteli obrniti v veter in niso reagirali. Dvignemo Y, a sodnik ni reagiral. Portugalci nato sunkovito obrnejo na desno in nas zadanejo s krmo v bok. Sledi izenačanje penalov in naknadno odvzem dela portugalske kavcije. Na zadnjo bojo smo zopet prišli skupaj. Tokrat oni na desnih uzdah, zato se znotraj zone dveh dolžin umaknemo po krmi. Po njihovem obratu smo imeli vso prednost vendar je sledila ena najbolj nešportnih potez kar smo jih videli do sedaj. Zavili so močno ob boji navzdol in na nas je izbira ali povzročimo hudo trčenje ali jadramo mimo boje. Odločimo se za drugo in privarčujemo portugalcem ostanek kavcije ter verjetno rešimo tudi celo prireditev, saj skoraj gotovo jadrnice ne bi nadaljevale tekmovanja. Portugalci sicer dobijo dva penala vendar naš obhod boje in izguba časa odtehata več, tako da so portugalci dobili dvoboj.

Silno besni smo se podali v boj z Orlom. 3 in pol minute smo ga gladko zadrževali nad štartno linijo. Žal sem bil prav pri zadnjem manevru pregrob s krmilom in smo izgubili hitrost, zato so nam nasprotniki ušli in celo osvojili boljšo levo stran. Sledila je še rahla napaka pri nastavlanju podaljška krmila in že smo bili odbiti na desno. Nato smo sprejeli enormen risk, da bo veter obrnil na desno. Možnosti za uspeh so bile manj kot 10%, vendar je jadrati skupaj z Eaglesi in čakati na napako samomor. Zadeva se jasno ni izšla, ker je bila leva stran pri obali pričakovano boljša. Tako je bil dvoboj od sredine prve stranice naprej popolnoma dolgočasen, saj smo capljali cca 6 dolžin zadaj. Žal je bil ravno ta dvoboj kasneje predvajan na RTV SLO.

Naslednji dvoboj, proti Ainsle-ju, smo zapravli že v predštartu, ko smo se zakalkulirali za celo minuto. Za nameček pa ob štartu še nismo dobro pospešili. Nasprotniki so bili veš čas hitrejši in dobre 3 dolžine na koncu je bila še prav spodobno majhna razlika. 

Dvoboj z Brecljem & Co. je obetal boj za zadnja mesta, saj so bili tudi oni, s podobno smolo proti Rusom kot mi, še brez točk. Na štartu smo prejeli penal in obrnili prvo bojo zadaj. Nato smo s dobrim pospravljanjem na drugi boji osvojli levo stran in se prebili v vodstvo. Zadnjo bojo smo obrnili s premajhno razliko za izvedbo penala na cilju in zato smo poskusili s taktiziranjem s flokom. Takrat pa se je našim nasprotnikom končno zgodila napaka s kočarjenjem. (spust genakra v vodo). Običajno nas premagujejo ravno z elementom zanesljivosti ob naših napakah. Sedaj je bilo ravno obratno. Dvignemo genaker in na cilju smo gladko uspeli narediti kazenski obrat. Prva točka. Ostale dvoboje smo jadrali po precej močnem maestralu cca 15-17 vozlov, kar je za te barke že občutno preveč. Kot najlažja posadka smo še dodatno hendikepirani (cca 70kg lažji). Sicer pa se pri jadranju v veter v teh razmerah ne znajdemo najbolje saj so bili vsi preostali nasprotniki občutno hitrejši. Predštarte smo s spremenjeno taktiko kar lepo obvladali, vendar je bilo to premalo. Gorazda smo namreč pri predštartih postavili na krmo kot taktika brez drugih dolžnosti kar se je izkazalo za odlično, saj smo ostali pazili samo na hitrost in izvedbo manevrov. Tako smo zadnje dvoboje predvsem uživali pri velikih hitrostih v krmo in lepih predštarnih bojih.

Polni pozitivnih vtisov in predvsem naučenega novega znanja smo zapustili Koper predčasno zaradi drugih obveznosti. Organizacija je bila odlična, predvsem osebje za vzdrževanje, ki je resnično naredilo vse za odpravo napak sicer krhkih jadrnicah. Regatni odbor pa je z izredno naglico nizal štarte. Včasih kar prehitro.

TheOne Design

Še nekaj o jadrnicah TheOne. Tako hitrih jadrnic še nismo jadrali. Silno lahke s prav neverjetnimi pospeški. Enostavne za rokovanje, saj za treniranje manevrov potrebuje neuigrana posadka le nekaj ur. Lep prostoren kokpit omogoča tudi delo brez zapletov. Ker so profili kobilice in krmila izbrani popolnoma regatno zahteva krmilo aktivno roko za vsak posamezen refulček (tu se dela največja razlika med krmarji). Poleg tega je prenos teže pri manevrih silno pomemben. Pri manevrih krmar ne sme biti grob, saj se barka lahko v nasprotnem praktično na mestu ustavi. Vzrok za to je krmilo ki se vrti za 360 stopinj. Na match racih nismo vajeni takih krmil. V predštartnih dvobojih so prav vsi krmarji imeli še nekaj rezreve v teh krmilih, saj se da barko povsem na mestu ustaviti, ali pa celo vso hitrost jadrnice v trenutku prenesti v vzvratno premikanje.

Edina resna zamera je krhek rob, ki je posledica slabe izdelave spoja med trupom in palubo (šlamparija delavca, ki je delo opravljal) in pa morda malce pretanek pokrov pred jamborom. Če bi si želel čistega regatnika te velikosti, bi bil ta design barke prav gotovo izbira, ki bi kotirala povsem pri vrhu.

Če na koncu povzamem cel napisan članek skupaj, bi si želeli nastopiti na tem tekmovanju še kdaj zaradi vsaj treh stvari:

• Konkurence in s tem veliko naučenega
• Organizacije in ambienta ob Koperskem pomolu
• hitrih jadrnic
• lepih deklet (šala - pravzaprav sploh nisem imel časa gledat publike)

---

ACI - najlepši match race do sedaj

8.6.2009

Od 22. do 24. maja je na Cresu potekal prvi ACI Men & Women Match race. Nastopili sta dve ženski posadki iz Hrvaške in sicer TIHANA TADINAC, ki vodi posadko Marine Frata iz Rogoznice ter PETRA KLIBA, ki je imala na krovu tudi dve slovenki.

Nastopili so še stari znanec in trikratni udeleženec Ameica's Cupa, ROBERTO FERRARESSE (trenutno 77. na ISAF lestvici), TONKO RAMEŠA, ki je sicer prvič nastopil kot skipper na match racu, vendar je cela posadka jadrala pod vodstvom Tomislava Bašiča, JON BRECELJ (83.). Nastopila je še posadka s skiperjem CAMPO DOMENICO (383.) in nerangirana hrvaška posadka z MLADENOM BABACOM.

Našo posadko so sestavljali stari in novi člani na match racu:

Bojan Rajar	skipper
Žiga Tratenšek	main
Miran Pavlič	trimer
Jan Pajer	mast
Janez Slivar	bowman

Jadrali smo na jadrnicah JOD 35, ki so se za našo neuigrano posadko brez treninga hitro izkazale za prezahtevane in prevelike, čeprav ima enako dolžino kot naša Eureka.

Že zjutraj na briefingu nam je postalo jasno, da je tu organizacija fenomenalna. V VIP šotoru je potekala resna predstavitev ter pervzem malice in vode pred odhodom na barko. (nikoli videno do sedaj)

Že takoj na začetku smo se srečali z dobro uigrano posadko Rameše in gladko izgubili. Zapeljali smo minuto prej v polje zaradi napake pri signalizaciji (kasneje smo dobili opravičilo), izvlekli smo enakovreden položaj na štartu in nato gladko zaostali tako po hitrosti kot pri manevrih.

Drugi dvoboj je bil domač med Jon-om in nami. Oboji brez treninga smo bili ves čas blizu vendar je na koncu prevagala predvsem bolje uigrana Jonova posadka.

V tretjem dvoboju smo jadrali proti Klibi. Prvo bojo smo obrnili prvi in nato s slabim dviganjem špinakra pustili, da so nas punce dobile na zunanji strani naslednje boje. Nato je sledilo še slabo pospravljanje špinakra in že so imele punce dve dolžini prednosti, ki so jih ubranile do konca. Žal se je ta dvoboj kasneje izkazal za ključni pri boju za polfinale.

Proti Campu smo vozili v četrtem dvoboju. Zopet smo izgubili prednost, ki smo jo nabrali na štartu z dvema zaporednima napakama pri prvih obratih v veter. Dvoboj smo za las izgubili.

Nato je sledil odmor, ki smo ga dobro izkoristili za trening. (cca 1,5 h). Naši obrati so postali tekoči in brez težav. Oba nova člana sta začnela delovati kot veterana brez napak. Hitro smo ugotovili, da je bila velika neumnost, da nismo prišli dan prej na trening.

Zadnji dvoboj dneva proti Babcu, ki je bil prvič match race-u, smo dobili z danima dvema penaloma v predštartnem boju. Ker prvega niso naredili takoj po štartu. so dobili še tretjega s črno zastavo in dvoboja je bilo konec. Ostanek dneva (cca 1 h) smo porabili za trening.

Zvečer nas je čakal live party v šotoru. Imeli smo se super in zadnji člani posadk so omagali šele ob treh zjutraj. (pri nas krmar in trimer odideta že ob 12h)

Zjutraj nov šok, ko nas je na stolih pri brifingu čakal časopis o dogajanju prejšnjega dneva in z intervjujem z vodjo regatnega odbora. Nato je sledil »slavnostni« prihod glavnega razsodnika Luciana Giacomija s pol urno zamudo na briefing, kjer je uprizoril dretje in užaljenost, ker so (morda celo smo - dretje je bilo preveč nedefinirano) nekateri preveč dvigali protestno zastavico in ga imeli za norca. Moram priznati, da smo se vsi samo potiho muzali, ker je bil prizor preveč smešen. Zanimivo je gledati bivšega vodjo razsodnikov na America's Cup-a, ki je kar obilen, kako se dere do pordečelosti.

V prvem dvoboju drugega dneva smo jadrali proti Ferrareseju. Polni optimizma smo se zagnali v dvoboj in ga gladko kontrolirali do štarta. Ko smo podili Ferrareseja pred seboj, smo namreč pozabili na levi layline in se znašli pod njim. Z obupnim manevrom smo se skušali osvoboditi vendar nas je izkušeni maček pokril. Začnemo z zaostankom dveh dolžin. Vse nadalnje jadranje je bilo podrejeno, tako smo lahko le ostali čim bližje in čakali na priložnost. Dejansko smo imeli 2 dolžini zaostanka tudi zadnji boji. Nato nas je doletela sreča in nesreča v enem. Ob menjavi smeri vetra so naši tekmeci ostali v bonaci, mi pa smo po starem vetru na levi strani polja dobili veter iz naše desne spredaj (oz. z leve strani polja). Ker smo imeli škotino genove zapleteno na vinču in nas je to stalo dragocenih 30 sekund, smo pridobili silno malo. Ravno toliko, da smo prevzeli vodstvo. Ker pa je sveži veter prišel z desne strani polja, so ga naši tekmeci dobili prej in tako smo končali tako kot smo začeli - z zaostankom dveh dolžin. Vseeno smo bili zadovoljni, saj smo razen napake na štartu prvič odpeljali kot se šika.

Zadnji dvoboj je odločal samo še o 6. mestu med nami in puncami iz Frate. Gladko smo dobimo predštartni dvoboj, saj smo jih potisnili že 2 min prej mimo boje in jih nato šolsko nadzorovali in potiskali proti desni. Štartali smo z dolžino prednosti in ves čas dvoboj lepo nadzorovali. Z nekaj sreče se je punacm po refulu uspelo približati na manj kot dolžino v prvi krmi. Po obratu smo zopet prvzeli kontrolo in do konca naredili kakšne 3 dolžine razlike.

V polfinalu je Jon izgubil s 3:0 proti Ferrareseju ter tudi Kliba z Ramešo z enakim rezultatom

Zvečer zopet žur z DJ-jem. Zadnji omagajo ob dveh.

Zjuraj na briefingu nas je zopet čakal časopis, ki ga žal ni spremljal povišan glas Giacomija. Na sporedu je bil finale in mali finale. Vsi, ki smo izpadli, smo lahko preostale jadrnice uprabljali za trening, ob tem pa smo dobili še malico ter vodo. (običajno organizator ne dovoli uprabe jadrnic po končanem Round Robinu).

Dan je bil soparen, brez vetra, zato so finalne dvoboje prestavili v sam zalivu pred marino. Tu je bilo vetra dovolj. Glavna organizatorka je namreč uspela prepričati kapetana Luške kapetanije, da to dovoli. Sicer pa je bila polna energije, kot naša Vesna.

Dan smo izkoristili mešano - za ogled prostalih dvobojev in za naš zadnji resen trening. V malem finalu je Kliba presenetljivo zmagala z 2:1 proti Jonu. Nekako se nam zdi, da Jonova posadka ni bila prava ta dan, vendar moramo priznati, da so punce jadrale odlično. V finalu je sledila borba dveh različnih posadk. Ferrese je z boljšo taktiko proti Rameši z boljšo hitrostjo in hitrejšimi manevri, premagal le tega in zmaga je odšla v Italjo z rezultatom 3:2.

Sledila je zaključna slovesnost s podelitvijo in zakusko. Vse je potekalo na vrhunskem nivoju s šampanjcem in dalmatinsko klapo, ki prepeva v živo. Tudi izkušeni Ferrarese je na podeltvi priznal, da se še nikoli posadke niso tako družile med seboj, kot tukaj in skoraj ne more verjeti kako je prireditev uspela. Žal se nam je mudilo na trajekt, zato smo z našim kamperjem oddirjali polni neverjetnih vtisov.

Če bo le mogoče pridemo naslednje leto zopet na Cres. Našim južnim sosedom enostavno moramo priznati odlično organizacijo, kakršne Slovenija še ni videla.

Več na http://www.aci-sailingcenter.com/hrv/index.html

Končni vrstini red:

1. ROBERTO FERRARESE -RF BMW Match Race Team, Italija

2. TONKO RAMEŠA - Hrvaška

3. PETRA KLIBA - SCOR W's Match Race Team, Hrvaška

4. JON BRECELJ - Hi3 sailing team, Slovenija

5. CAMPO DOMENICO – Italija

6. RAJAR BOJAN – Eureka Sailing Team, Slovenija

7. TIHANA TADINAC - Women's Frapa sailing team, Hrvaška

8. MLADEN BABAC - Hrvaška

Galerija slik

Eureka Sailing Team ©

---

Cleanport Winter Challenge (WMRT qualifier)

25.3.2009

Predstarni dvoboj z Arbuzovom

Med 27. februarjem in 1. marcem je slovenska obala, bolj natančno Izola, gostila še en pomemben match race - Cleanport Winter Challenge. Zmagovalec je dobil vstopnico za nastop na World Match Racing Tour-u v mestu Troia na Portugalskem. Šlo je za grade 2 match race.

Na Cleanport Winter Challenge je prišla konkurenca v kakršni še nismo nastopili. Povabljenih je bilo pet krmarjev uvrščenih med 12. in 24. mestom na svetovni lestvici ter še 42, 48, 67 ter Jon Brecelj kot 118. Sami s trenutnom 284 mestom nismo za nikogar predstavljali resne grožnje.

Že prvi dan smo naredili nekaj dobrih predstav in uspeli premagati S. Ferraresseja (42.), kljub kazenskemu obratu, ki smo ga izvedli na ciljni črti. Proti kasnejšemu zmagovalcu Juretu Orlu smo zaostali manj kot kdorkoli drug in ga orožali še na prvi boji. Ostale dvoboje smo žal izgubil predvsem zaradi lastnih napak na štartu.

Drugi dan smo bili precaj slabši. Najprej smo proti Breclju začeli s prednostjo penala ter še vodili do prve boje. Na boji smo naredili povsem začetniško taktično napako in prepustili vodstvo. Nato rahlo živčni slabo nadaljevali s premajhno hitrostjo, kar je Jonu zadostovalo, da so na cilju izvedli kazenski obrat pravočasno.

Enako smo smo začeli tudi proti Robertu Ferraresseju (67.) in do prve boje smo zaradi slabe hitrosti že zaostali. Največjo napako pa smo naredili na layline-u, ko smo ga hoteli presenetiti, a nam žal to ni uspelo in nasprotnik nas je še pokril.

Tretji dan smo začeli z glavnim favoritom, najvišje rangiranem dvobojevalcem Ian Ainsle-om, skipperjem ekipe Shosholoza, ki je nastopila na zadnjem America's Cup-u. Močno motivirani in z nekaj drobnimi napotki od Jureta Orla smo se pogumno podali v boj. Dobili smo predstartni dvoboj, ker smo startali na favorizirani strani. Nato smo odlično nadaljevali. Tik pred prvo bojo nas je doletela smola in zaradi obrata vetra je Ian obrnil bojo dve dolžini pred nami. Že je kazalo na izgubljen dvoboj vendar je na naši palubi zavladala močna volja, da se ne predamo. Napetost je narasla, da bi jo lahko skoraj z nožem rezal. S trimerjem Dejanom Persenom sva se osredotočila na hitrost, medtem ko sta Gorazd in Jan zapičila oči v njihovega bowman-a. Ko je fant trznil, da bodo naredili obrat, smo bliskovito izvedli prfekten obrat s špinakerjem (podobno kot v Trstu proti Bašiču) in jih pokrili. Do naslednjega layline-a smo si nabrali dovolj prednosti, da smo obrnili pred njimi. V naslednji stranici v veter smo sledli našim nasprotnikom na desno in v situaciji 'side by side' niso dobili niti centimetra. Po obratu smo jih prisilili s pokrivanjem v še en obrat in nadaljevali na levo. Prednost dolžine barke smo s tem povečali še za eno. Pred bojo smo imeli še nekaj sreče z obratom vetra, kar nam je prineslo še z eno dolžino. Tri dolžine prednosti je bilo dovolj, da smo mirno pripeljali v cilj prvi. Sledilo je veliko slavje (glej video prispevek - 3. dan)

Zanimiv je bil tudi naš zadnji dvoboj proti Rusu Arbuzovu (16. na lestvici), ki smo ga začeli v popolnom izgubljenem položaju, pokriti. V tretji stranici smo se z izrednim jadranjem vrnili in Rusi so obrnili samo nekaj centimetrov pred nami. V zadnji stranici smo šli vsak na svojo stran in žal se je njihova stran izkazala za boljšo. Zmagali so s prednostjo dveh dolžinam barke.

Grade 2 match race smo tako končali z dvema zmagama, na predzadnjem mestu, vendar izredno zadovoljni s prikaznim, saj smo dokazali, da se lahko vsaj ob dobrem dnevu in ob veliki motivaciji povsem enakovredno kosamo s krmariji iz prve pedeseterice na svetu. Vsekakor vzpodbudno za naprej.

Zmagovalci The Eagles s krmarjem Juretom Orlom so brez poraza dobesedno deklasirali vse nasprotnike. Na koncu smo jim iz srca čestitali.

Končni vrstini red:

1. Jure Orel (SLO/9:0)
2. Andrew Arbuzov (RUS/7:2)
3. Gian Luca Perris (MON/6:3)
4. Jon Brecelj (SLO/5:4)
5. Jacopo Pasini (ITA/5:4)
6. Ian Ainslie (RSA/4:5)
7. Roberto Ferrarese (ITA/4:5)
8. Fabio Mazzoni (ITA/3:6)
9. Bojan Rajar (SLO/2:7)
10. Simone Ferrarese (ITA/0:9).

Posadka:

Bojan Rajar	skipper
Dejan Presen	trimer
Jan Pajer	dvižnice
Gorazd Rajar	bowman

Dogajanje je spremljala tudi RTV Slovenije. Prispevke si lahko ogledate tukaj:

1. dan
2. dan
3. dan - 11:40 minut